skip to main |
skip to sidebar
Končno je prispel domov. Prav tako tudi mamica.
Dediji in babice so seveda takoj pridrveli cartat našega novorojenčka.
Pretežno se zaenkrat vse vrti okrog spanja, sesanja in preoblačenja.
Sestrična Ana je Dominiku svetovala kako se obnašati v prvem mesecu, saj je ona neverjetno pridna. Upam, da bo kaj zaleglo.
Kot sem že povedal, ga bomo vzgajali v pravem duhu (tisti, ki vedo kaj to pomeni jim je jasno, kaj to pomeni, he hehe). Začetek je dober, saj je takoj očaral in postal blažen med ženami.
Zelo ga skrbijo svetovne težave, globalno ogrevanje,.. tudi med spanjem.
Ojoj,..
Se tipkamo...
PS: Za vse pravopisne napake se prizadetim ponovno opravičujem.
Evo našega zaklada pri svojem glavnem opravilu. Njegovi prvi dnevi so pretežno potekali od levega do desnega boka. Seveda, pa je napolnil par pleničk in izpraznil mamine zize.
Prvi dan sta ga obiskala dedi in babi po mamini strani.
Veliko nam je kazal jezik, zna pa tudi kihnit...
Tudi mene so hospitalizirali, tako, da sem lahko pomagal mamici skozi prve dni po carskem rezu tudi čez noč.
Cartanje in cartanje,.. v tem širokem povijanju, maš občutek, da ima par kilogramov več.
... in spet spanje ter občasno sesanje skoraj cele dlani. Le kaj bi naj to pomenilo?
Drugi dan pa je sledil obisk babice in dedija še po očetovi strani. Navdušenje in občutke sta težko skrivala.
Naš fantek ima tudi kr nekaj las. Kateri bodo morda ostali, morda pa jjih bodo kmalu zamenjali novi. Zaenkrat se držijo in mi jih vsak dan počešemo.
Manuela ima fotografsko žilico saj je ujela tale radovedni pogled.
Zna tudi močno zgrabiti.
Pa smo spet tam.
Podiranje kupčkov na tisoč in en način. Večkrat neuspešno.
To pa je Dominikova prva postelja. Izgleda sicer malo surovo, ampak je kr uporabna in praktična.
Prvo srečanje s sestrično Ano je minil v mirnem ozračju. Brez ljubosumnosti , praskanja ali grizenja .
Neverjetno, kakšna razlika je med njima. Čeprav le 3 mesece starosti.
Naš Dominik se seveda ni pustil preveč motit.
Še en položajev, ki mu paše... prava znanost pa je, postaviti ga takole na roko, vsaj prvič. Sicer je ravnanje z novorojenčkom kr zahtevno saj imaš ves čas občutek, da si pregrob.
Tudi ati se tu in tam utrudi.
Seveda tudi mami potrebuje počitek.
Vseeno, vam moram povedat, da ne spi čisto ves čas, ampak ko spi, ga vsaj lahko fotografiramo. Ko ne spi, zahteva namreč veliko pozornosti (čisto po mamici - hehe).
Previjat se privaja tud ati,.. pa saj roko na srce, zaenkrat ni nobenega problema, razen vstajanje ob 3, 4 ali 5 zjutraj se zdi malo težavno.
Manuelin zadnji dan v bolnišnici in pa tudi zadnje kosilo, ki pa sem ga večji del z veseljem pojedel jaz. Manuela namreč ni imela apetita, ko je dvignila pokrov. Skratka hrana je odlična, kar se mene tiče.
Takole pa znam tudi malo pogledat. Pa prosim, ne mi govorit komu sem podoben.
A SEM REKEL, DA MI NE GOVORIT KOMU SEM PODOBEN???
Končno v jajčki, še malo pa domov v katero je začuda šel brez posebnega upiranja.
Tudi pot do avta je uspešno prestal, tudi mamica se je veselila odhoda domov.
V dobri uri smo prispeli domov. Novim dogodivščinam naproti :).
Se tipkamo...
