Ste kdaj imeli sindrom, ko ste naprimer bili v avto šoli, da ste videli samo avto šole. Kot, da ostalih voznikov sploh ni? No, to kasneje izgine in so vozila z oznako AŠ zgolj cestna ovira, šikana, nekaj pač,.. kar je treba čimprej spraviti zadaj, daleč zadaj, za seboj.
Dvomim pa, da je tako z otroki, ko greš enkrat v to,.. mislim, da se svet obrne za 180 stopinj in zavije v drugo smer. Naprimer, športni avti, avtoakustika, tuning, alkopetkiinsobote, sto ne preveč dragih športnih hobijev, ki bolj kot po denarnici kradejo predragoceni čas in ostala solata, niso več najpomembnejša opcija za koriščenje prostega časa v življenju. Skratka, opažam da se vse to le ne dogaja samo meni.
Dogaja se pač "generaciji". Medtem, ko imajo eni svojo nosečnost skrito huje, kot so bili skriti dogovorjeni incidenti na obali (Rop, ti si res car); se drugi hvalimo in dajemo na veliki zvon vse to in že ne preveč veselo seštevamo en kup evrov za vse najnujnejše gadgete, kot so vozički, jajčke, postelje in raznorazna oblačila, videokamere, da nam nič ne uide, fotoaparate, knjige s sorodno baby - starši - vzgoja; tematiko. Pari, ki pa so to isto doživeli pred nekaj časa, pa veselo delijo svoje izkušnje, nasvete (ki jih res nočemo slišati) tu pa tam pa prejmemo tudi kak paket cunjic za novorojenčke, ki so praktično nove. Namreč dogaja se, da te ob rojstvu nasujejo z vso navlako za novorojenčke do plus minus 3 mesece, kot da ne vedo, kako hitro ti otroci rastejo in da je res vprašanje, če bomo mi uspeli uporabit vsa tista oblačila, saj res upam, da otroka ne bo treba preoblečti 15 krat na dan, medtem ko potem, ko je otrok star 3, 4, 5 let pozabijo nabavljat cunje še naprej - čudaki. Prav zabavno je slišati, od bilokoga, ki je trenutno v teh vodah, kako se zgražajo že zdaj nad vzgojo nekaterih drugih staršev in da njihov pa že ne bo tak, jaz sem raje tiho, ker nimam pojma kaj me čaka. Niti jaz, niti moja draga nisva bila angelčka, razen ko sva spala - baje. Tako, da sem pripravljen na najslabše (pomeni, da bodo oči krvave v službi), (spim, tudi do 8 ur da spravim not) hkrati pa upam, da bom mel eno od tistih sanjskih variant, ko dojenčki jejo, spijo in se smejijo, ko jim ponudiš kanček pozornosti.
Torej v tem obdobju, se veliko bere, da smo seznanjeni, kaj se dogaja z mamico, kaj z našim otročičkom, smo pozorni in tu pa tam preberemo tudi kak "forumski debatni oddelek". Ravno včeraj sem bral vojno o porodu. Očitno je, da je že sama lokacija pomembna,.. na moji regiji je po tej poti "kao" najboljša izbira Ptuj, potem Maribor in šele nato Celje... karkoli to pomeni. Bluzenje mamic z izkušnjami, da je najbolje naravni porod (popadki so pač cena in jih je treba vzeti v zakup), ne glede kako naravno se gleda na ta porod, ki ga mnoge zagovarjajo, večina mamic zanika uporabo dušikovega oksida ali jemanja opioidnih analgetikov, ker one ne zastruplajo svojega novorojenčka že na prvem koraku (no comment), potem je na seznamu totalni favorit epiduralna anestezija. V hrbtenjačo dobi mamica lokalni anestetik, ki nikoli ne pride v otrokov obtok (zveni zapeljivo, mar ne). Tukaj je še nova in sporna Ultiva, gre za lajšanje bolečin popadkov z vbrizgavanjem Renifentanyla. Tested on animals; o` rly o.O Mnenje o tem in onem so zelo razična, kot da je ktera sprobala vse. :) Kakorkoli, še vedno je tu carski rez, ki reši vse v 5 minutah. Ne bom zdaj pisal, kaj ljudje menijo o vseh teh oblikah, dejstvo je da vsak kmet svojga bikca hvali, komplikacije so možne pri vseh postopkih - magari so verjetnosti nizke.
Naj bo za danes dovolj, Marko 1, Marko 2, Jani, Dejan 1, Dejan 2, Boštjan in ostali sotrpini... držte se. :)
PS: Bajta se riše, tokrat zares :)
